Tri pesnitve, soneti (2004)

KUD Štempihar, Celje

 

 

 

TRI PESNITVE je zbirka satiričnih sonetov, razdeljenih v 'tri pesnitve': HISTORIADA prinaša sonete o zgodovinskih osebnostih, L'INTIMITÉ prinaša večinoma samoironične sonete, KINOPSIS pa parodira različne stare filme. Zbirka je dopolnilo sonetne zbirke Vsakdanjost (KUD Štempihar, 2003) in nadaljevanje zbirke Razpoloženja iz l. 1998.

Spremno besedo sta napisali komparativistki in slovenistki iz Društva mladih jezikovnih ustvarjalcev (Ljubljana) Branka Gradišar in Petra Likar.Spodaj si preberite po en sonet iz vsakega razdelka; po vrsti: Historiada, L'intimité in Kinopsis.

 

JERMAN

 

Pred njegovimi vrati klečijo stare sanje

o tem, kaj bi zares lahko postal.

Recimo odvetnik, da bi se šopiril kot pav ...

Ampak saj se ne bi ... Preveč zadržan je.

 

Razen takrat, ko je treba povedati resnico

in komu špukniti v ksiht.

Ni kaj, težek šiht!

Zaveda se, da bo večno stopical

 

po ozki vaški poti, ustvarjeni za hlapčevanje,

do ozkih vaških duš, ustvarjenih za oštarijo.

Doma bo skrivoma bral poezijo

 

in si na njen račun krajšal spanje.

Oni tam v krčmi pa naj lezejo župniku v rit.

Meso je voljno ... ampak duh je zapit.

 

NEKDO JE MOJO ZBIRKO STRAN ZAGNAL

Nekdo je mojo zbirko stran zagnal.
Ondan sem videl jo v smetnjaku pri štacuni.
Še prej se nadnjo je spozabil, žal.
Kar vidim ga! Mrmra: še enkrat pljuni!

Dolgóst pisánja našega je kratka,
a sem kljub temu, da to vem, knjigo pobral
in jo, na žalost kakor kos odpadka,
z malce priprtim nosom v vrečko dal.

Doma sem z vlažno krpo umil platnice,
kar jih je še ostalo (ne prav dosti),
tolažil se: ljudje so pač preprosti,

potem pa sem jo brat šel, poln krivice
in drugo jutro jo, od rim pijan,
odložil tja, kjer sem jo našel prejšnji dan.

 

POJEM V DEŽJU (1952)

 

Gene Kelly je stopil iz bajte

in taksiju namignil, da gre peš.

Taksist je zmignil z glavo: ta je usekan;

no ja, pri zvezdnikih nikoli ne veš.

 

Nato je Gene zaprl marelo

in začel skakati po lužah.

Tancal je in zraven pel,

kar mu je dala duša.

 

In jaz, ki sem ga gledal že nevemkolikič,

sem bil spet uročen.

Frfotal je po lužah kot kak divji ptič,

 

takole moker, pa ves razigran in sproščen!

Gledal sem ga in začelo me je zebsti ko hudič

in naslednji dan sem bil prehlajen.