Božična zgodba (VED, 2009)
Mesec dni pred božičem gospa Božičkova najde svojega moža z drugo žensko, ki se predstavi kot Božična roža. Oba ju nažene v led Severnega pola, Božično rožo pa v splošni zmedi potepta jelen Rudolf, pri čemer njegov nos spremeni barvo v zeleno in da palčkom zeleno luč, da se spremenijo v hudobne Palčkune, divje pošasti, ki sovražijo božič. Božiček uvidi, da ne bo božiča, če se svoji ženi nekako ne opraviči in najde način, s katerim bi Rudolfov nos spet postal rdeč, Palčkuni pa stari dobri palčki. Ko pride teden pred božičem, se Božiček odloči, da se je dovolj kesal, spiše pokoro, jo po Ptici Resnici pošlje svoji ženi, ki mu za kazen izreče dvesto let pogojnega zaupanja. Rudolfov nos se obarva v rdečo, Palčkuni postanejo palčki, a na božični večer na Božičkovo okno potrka mrtva Božična roža ...
Rudolf je bil trenutno nesrečen jelen.
Zelena že ni bila njegova barva. Rad je imel rdečo.
Rdeč nos … Vedno so se mu vsi smejali, posmehljivo kazali nanj, nihče se ni hotel igrati ž njim, ampak on jih je potem vse zajebal, jim pokazal kopito in postal prvi jelen na svetu. Kako mu je to uspelo? O tem govori več legend in ni nujno, da je resnična samo ena. Iz knjige Bajke in povesti o sodoprstih kopitarjih smo za vas izbrskali tole:
Rudolf Jelen se je rodil očetu Mastodontu Jelenu in materi Klitajmnestri Jelen. O, zvezde so švigale tisto noč. Nekje je nekdo zabodel gradbenega mojstra. Opeke so bile po pol centa kos.
Oče Mastodont Jelen si je želel sinú, ki bi prevzel družinsko obrt mazanja podbojev z jelenjo mastjo. Ko se je Rudolf rodil, je osupnil. Malček se je namreč rodil z rdečim nosom, kar je po izročilu sodoprstih kopitarjev pomenilo posmeh in degradacijo na družbeni lestvici. Jelenji nosovi namreč niso nikoli smeli deviirati.
Sramota je Rudolfa spremljala že od osnovnošolskih let. Vsi so se mu smejali, nanj kazali posmehljivo in ga izključili iz vseh jelenjih iger. A jelenček z rdečim nosom je grizljal crimox, jelenji nikotin, in si začrtal življenjsko pot. Postal bo prvi med jeleni in vsem kazal kopito. Sprva še ni vedel, kako mu bo to uspelo, a ko je dopolnil adolescentni čas, je neko noč opazil zvezdo z narisanim obrazom. Iz pripovedi starcev je vedel, da se ji reče našminkarica. Čutil je, da bo to prelomna noč. Našminkarica mu bo pomagala do cilja.
Našminkarica pa je tisto noč preveč popila in …………………….. (tukaj se tisk razmaže, naslednjih osemnajst strani pa je iztrganih iz edinega izvoda knjige.)
Ampak v tistem hipu je bilo vse to brezpredmetno. Rudolfov nos ni bil več rdeč, bil je zelen. Čemu? Ker je po nesreči butnil staro žlajfo ali je bil tega kriv Božiček s svojo promiskuitetnostjo? Je kje kak Božični zakonik, v katerem piše, kaj se zgodi, če ga Božiček svira z drugimi babnicami in ga pri tem zasačijo? In kako se to uredi? Zelen nos … Phe! Še centa ne bi dal zanj! Videti je kot kak zabuhel okoljevarstvenik z rogovi. Je mar za to plačan? Je to njegovo poslanstvo?
Stari je izpuhtel in jih vse pustil v dreku! Palčki so se izpridili, stara Olga spet kadi, ni več osteoporoze na tem svetu! In samo tri tedne je še do božiča!
Kako se je jelen privadil svobodi?
Kako se je jelen privadil svobodi?
Kako se je jelen privadil svobodi?
Jelen se ni privadil svobodi!
Poiskal bo svoj rod na internetu, ga natisnil in potisnil staremu pod nos. Če druzega ne, ga bo morda to prepričalo v to, da se pokesa in da se stvari uredijo. Olga bo zasmradila ves Severni pol. Cigarete, to bi še šlo! Cigare pa …
… kmalu bo njegov nos črn!
Z velikim upanjem v srcu je prižgal tiskalnik.