Šalinduk (2011)

TRADICIONAL

Zima mi pred prag

nameče vsega vraga.

Ta ni uporaben,

nič mi ne pomaga.

Avtobus trepeče,

dež mu jemlje vid,

rad zavil bi v levo,

a je preveč zabit.

In noč ne vidi stene,

pretemna očala ima.

Do jutra se bo scvrla

od razočaranja.

Pošta se izgublja,

stopnišče se izgubi,

dobim zeleno mreno

in mrežaste oči.

In mežnar se spotakne,

le kaj rovari tod?!

Zlagoma je poromal

na svojo zadnjo pot.

In noč ne vidi stene,

pretemna očala ima.

Do jutra se bo scvrla

od razočaranja.

Noč ne vidi stene,

pretemna očala ima.

Do jutra se bo scvrla

od razočaranja. 

NISEM SI ŠE DAL BESEDE

Nisem si še dal besede,

jesen še ni končana.

Drevi nocoj bo davi

in jutri bo zarana.

In mlade lastovice

bojo imele bal.

Opolnoči čez šalinduk

ogrnil ti bom šal.

Nisem si še dal besede,

vedno se kaj prikrade.

In tudi dvorni norec

postal sem iz navade.

A šel sem, preden vihra

postala je bakrena.

Naj vanjo grom opali,

zame je brez pomena.

Saj veš, da govorijo,

kako je z uro rano.

Če že vstaneš zgodaj,

te prosim - vstani z mano.

Saj mlade lastovice

bojo imele bal.

Opolnoči čez šalinduk

ogrnil ti bom šal.

POLLETNA JESEN

Polletna jesen!

Kam meriš korak?

Ni več avtobusov,

razneslo je vlak.

Stražarji v aleji

pobirajo listje.

In to ni pogrebnik,

ne boj se - kronist je!

Zapisal bo hipe,

zapisal šepete,

za vedno ohranil

obljube in obete.

Polletna jesen!

Kako se ti zdi?

Stopinje so dolge

in listnate oči.

Na stolpih so ure

obrnjene vznak ...

Polletna jesen!

Kam meriš korak?

PELOTNIK

Oblaki se parajo

kot stare blazine.

John Prine še ni zapel

zadnje tercine.

Leto gre h koncu,

nič se ne čuva.

Pije, kadi,

preklinja in pljuva.

Dežniki so spet

precej bolj poceni.

Pločnik je bel,

obrazi leseni.

In iz hišice pride

gospa kakor cipa

in žila na sencah

ji vidno utripa.

Na steni je spet

portret gologlav:

škise si kradel

in škis boš ostal.

A skozi alejo

grajskega hriba

me svetli pelotnik

v zimo zaziba.

ČIPOLNIK

Nazdravil bi s čašo,

a imam le kozarec.

Zvečer sem mladenič,

zjutraj pa starec.

Sen je krepčilen,

tako govorijo,

in sanje gredo

in kovance pustijo.

Jutro se češe

po zredčeni glavi,

če ni dovolj las,

lasuljo nabavi,

če ni dovolj glav,

stakne ramena,

kri šine mu v lica,

v brado pa pena.

Vsepovsod igrice,

mej pa nikjer -

takole nekako

modruje večer,

a to je le medij,

ki mine kot hip,

takoj, ko Močilarji

grejo spod lip.

In kaj naj še rečem,

kaj naj ugibam,

šiba me čas,

jaz pa časnike šibam.

Navajen sem že

jutra v dvojini,

vse drugo preberem

v kavni usedlini.

Jutro se češe

po zredčeni glavi,

če ni dovolj las,

lasuljo nabavi,

če ni dovolj glav,

stakne ramena,

kri šine mu v lica,

v brado pa pena.

PENTATEVH

Mojzes še drži

opeko v rokah.

Zunaj udarja

platinasti veter.

Cesta se krči

v en sam ozek pas,

neskončno dolg, a širok

le poldrugi meter.

Rozamunda je

ostarela čez noč.

Vsi kloštri so ji

pokazali vrata.

Navajena lin

in nespečnih zidov

je prelepa za smrt,

a za svet premožata.

Skoz mesto zaplava

jumbo plakat

in trešči na osamljen

poltovornjak

in Jakoba angel

dregne s prsti v oči

in Jakob pade na trik

in ni nič več junak.

In bog si ogrne

staro pelerino

in se poda

v predmestje na čaj.

Ljudem, ki sedijo

v pajzlu pri vrtcu,

se zdi nekam znan,

a ne vejo, zakaj.

Ne ubijaj,

ne pričaj po krivem,

ne želi bližnjega žene

in bližnjega blaga;

lepa beseda -

lepo mesto brajde,

lej, tale modruje -

obesimo ga ...

Zelene odeje,

zelene blazine,

zelena svetloba

z rjavim pridihom;

zgolj kratek nagovor

se sliši s stopnišča,

drugače pa je vse

jesensko in tiho ...

SLIKA

Moja podoba nad kavčem

se prepira z gravitacijo.

Precej prešibek sem,

da bi ocenil situacijo.

Obesite me drugam, kričim,

a obvoznica je kot pokopališče.

In žena je prepričana, da poleg nje ležim,

zato me niti ne poišče.

Moj pastoralen čut odpoveduje,

moj urbani čut je nem.

Odkril sem, kakšno bo vreme,

odkril sem, da ima sistem.

Obesite me drugam, kričim,

a obvoznica je kot pokopališče.

In žena je prepričana, da poleg nje ležim,

zato me niti ne poišče.

Sekire sem zmetal v zid,

nože na parket.

Zanima me, s koliko vrvmi

so me potegnili na svet.

Obesite me drugam, kričim,

a obvoznica je kot pokopališče.

In žena je prepričana, da poleg nje ležim,

zato me niti ne poišče.

Predmestje mi ustreza,

dobro je za polt.

Zjutraj sem bledičen,

a do večera postanem žolt.

Obesite me drugam, kričim,

a obvoznica je kot pokopališče.

In žena je prepričana, da poleg nje ležim,

zato me niti ne poišče.

Moja podoba nad kavčem

ima precej širše obrví,

pogled ima prazen,

prodal sem ga znanosti.

Obesite me drugam, kričim,

a obvoznica je kot pokopališče.

In žena je prepričana, da poleg nje ležim,

zato me niti ne poišče.

Tema se spušča nizko,

v polmraku lažje visim,

moral bi zapret kokoši,

a kokoši se bojim.

Obesite me drugam, kričim,

a obvoznica je kot pokopališče.

In žena je prepričana, da poleg nje ležim,

zato me niti ne poišče.

Ne smem se pritoževati

enkrat se vse izravna:

v cenenem okvirju na steni

prebiram Aškerca.

Obesite me drugam, kričim,

a obvoznica je kot pokopališče.

In žena je prepričana, da poleg nje ležim,

zato me niti ne poišče.

Žebelj na steni se maje,

zdi se nekako izgubljen

in moj alter-ego v drugi sobi

je sveže poročen.

Obesite me drugam, kričim,

a obvoznica je kot pokopališče.

In žena je prepričana, da poleg nje ležim,

zato me niti ne poišče.

RAZLIČNI SINONIMI

Različni sinonimi

za eno in isto stvar;

puščam si brado, videt

sem kakor Ringo Starr,

tvoj smeh na sveži zofi,

svež list na tvojem smehu,

prelistane strani

z vonjem po orehu.

Prebil sem se skoz zimo,

zdaj čaplje opazujem,

neveden in prezimljen

besede preskakujem,

različni sinonimi,

a njihov frak enak,

videti so smešni

še bolj kot Rumburak.

Vse, kar povejo knjige,

Marie Laveau pove;

odprti konci čudno

vplivajo na srce,

pomirja me, da s svojim

vsaj vem, kaj bom počel;

prepričaj ga, saj tebi

gotovo bo verjel...

Različni sinonimi

povejo sto stvari;

veter raznaša listje,

november pa kosti,

tvoj smeh na sveži zofi

zaznam čez sto zaves;

pomlad se razpihuje,

pripravljena za ples ...